pljenje je tehnika spajanja dveh površin s posrednikom lepilom tako, da se ne ločita več. To je osnovni namen lepljenja. V nekaterih redkejših primerih pa lepimo tudi tako, da je potem možno eno površino odstraniti brez posledic na drugo površino. Tak primer so na primer kreep samolepilni papirji za zaščito površin pri beljenju. Lepljenje je v zgodovini najprej znano s pomočjo različnih smol, ki se jih pridobi iz dreves in njihovih usedlin ter fosilov. Naravno lepilo je tudi rastlinski škrob, ki se uporablja za veziva tako v industriji kot tudi v kulinariki.
Uporaba lepil
Lepila se skozi zgodovino niso prav pogosto uporabljala razen, če izvzamemo kulinariko. Mojstri so včasih gradili lesene ali kamnite hiše tako, da niso uporabljali niti malte niti lepil. Uporabljali so izjemno natančno izklesane kamnite bloke, ki so jih polagali ene na druge tako, da ni bilo špranj in tudi veter ni mogel skozi. Zato je bilo lepljenje nepoznano. Malta kot vezivo se je začela uporabljati ne davno tega. V modernih časih pa se različna eno ali dvo komponenta lepila uporabljajo v vseh industrijskih panogah tam, kjer nič drugega ni možno ali smiselno.
Včasih so lesene konstrukcije povezovali kar z lesenimi žeblji, ki so jih na posebne način obdelali in zagozdili med sestavne dele. Ko se je vse skupaj posušilo in okamenelo tega nihče ne more več spraviti narazen, tudi z motornimi žagami ne, uniči jih lahko le ogenj. Danes imamo vrsto lepil, ki lepijo lesene površine med seboj ali pa spajajo les z drugimi snovmi, kot so kovine, steklo, papir, kamen in plastika.
Lepljenje se je pojavilo v dobi industrije, ko so izumili več raznovrstnih materialov. Industrijska doba je tudi zahtevala bolj kompleksne stroje, gradnjo, embalažo in hitrejše procese proizvodnje. Lepil je danes veliko vrst. Katero lepilo izberemo, je odvisno od tega, katere materiale bomo spajali s pomočjo lepila. Spajamo lahko kovine med seboj, lesene površine, plastiko, papir, blago in vse druge materiale. Spajamo oziroma lepimo lahko med seboj tudi različne materiale, kot so na primer kovina in les, les in plastika, plastika in kovina in tako naprej. Ni pa vseeno, katero lepilo bomo uporabili, saj imajo različna lepila kemijsko različne strukture zato delujejo s pomočjo kemijskih reakcij na površine različno.
Vrste lepljenja in lepil
Lepljenje je lahko hladno ali toplo. Lepila lahko vsebujejo različne komponente, ki reagirajo s površino, ustvarijo kemijske reakcije, s pomočjo katerih se gladke, hrapave, ravne ali ukrivljene površine spojijo med seboj. Znano je na primer v letalski ali ladijski industriji, da ko lepijo materiale med seboj, le-ti povzročijo zaradi strukture lepila take kemijske reakcije, da pride do izjemno visokih temperatur pri sušenju, tudi 70 stopinj vsaj nekaj dni, dokler se reakcije ne umirijo.
Lepila, ki jih danes poznamo so menjena tako hladnemu kot toplemu lepljenju. Lepila za toplo lepljenje ponavadi nanašamo na površino s posebnimi pištolami. Lepimo pa pri temperaturi med 25 do 140 stopinj Celzija. Lepila so običajno izjemno vnetljiva, zato jih je potrebno primerno hraniti in z njimi ravnati. Izdelke, ki so lepljeni z vnetljivimi lepili pa je dobro držati stran od ognja in drugih vnetljivih virov.
Če se strokovno izrazimo je lepljenje adhezijsko spajanje več elementov s pomočjo lepil, ki so nekovinska naravna ali sintetična substanca. V njih so poleg obeh substanc še različna polnila, tudi mehčala ter topila in trdila, pospeševala kot tudi zavirala. Polnila dajejo lepilom zaželene mehanske, toplotne, električne in kemične lastnosti.
Lepila delimo glede na to, iz kje lepila izvirajo, glede na temperaturo lepljenja in glede na število komponent, ki sestavljajo lepilo.
Če delimo lepila glede na izvor, potem poznamo lepila, ki so organske ali anorganske narave. Njihova vezava je lahko fizikalna kot tudi kemična. Osnova organskih lepil so polimeri. Osnova za anorganska lepila pa so minerali in stekleni ter keramični dodatki.
Glede na temperaturo lepljenja poznamo dve vrsti in sicer hladno lepljenje ter toplo lepljenje. Hladno lepljenje se izvaja pri sobni temperaturi, to so vsa lepila, ki jih uporabljamo doma, v pisarni ali industriji, ki se nanašajo lahko ročno ali strojno na ravne ali ukrivljene površine v enem sloju. Včasih lepilo nanesemo tudi na obe strani, ki ju lepimo, takšen primer so nekatere samolepilne kuverte. Pri toplem lepljenju pa se uporablja temperatura. Lepilo se segreje na določeno temperaturo, ki znaša od 25 do 140 °C in se nanese na površino s posebnimi pištolami.
Če pogledamo enokomponentna lepila, jih sestavljajo fenolne smole, te pa so v raztopini. Zgodi se kemijska reakcija, da se med utrjevanjem spoja loči topilo od aktivne komponente. Drug način spajanja pa je zaradi sile dela, ko se na primer folija zaradi visoke temperature stali ter veže na površino.
Pri dvokomponentnih lepilih pa gre za to, da sta med sabo ločena smola in katalizator, ki je trdilo. Zato ju je potrebno pred lepljenjem med seboj zmešati in šele potem nanašati na površini, ki ju vežemo med seboj. Večkomponentna lepila so lahko poliestrska lepila in epoksidna smola,
Kako lepila nanašamo?
Strokovnjaki svetujejo, da se lepila nanašajo v ravnih linijah. Nemalokrat je navada, da se lepila nanašajo v vijugah ali križno, kar pa ni dobro, saj se na ta način lepilo na površinah ne razleze enakomerno, hkrati pa zrak ne more dobro krožiti med lepilom ter površino in tako povzročiti dobro sušenje ter spajanje. Lepljenje tako ne bo učinkovito. Na večje površine je dobro nanašati lepilo v trakovih torej ravnih linijah, med katerimi je nekaj presledka. Tako se bo lepilo strdilo res enakomerno in pravilno. Še posebej je to pomembno tam, kjer je debelina lepila malo debelejša.
V podjetju Jamnik d.o.o. uporabljamo hladno strojno nanašanje lepila na vseh lepilnih strojih. Vroče lepilo lahko uporabljamo na stroju za posebne podstavke za na primer prehrano ali tako imenovane »traye« in pa še pri ročnem lepljenju s pištolami.
Trajnostni vidik
Podjetje Jamnik d.o.o. že od samega začetka poslovanja upošteva smernice in trende trajnostnega razvoja tako, da uporablja okolju prijazne materiale in lepila, ki ne vplivajo škodljivo na naravo ter ljudi, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Vodstvo podjetja se zaveda pomena zdravja zaposlenih in skrbi za to, da je njihovo delovno okolje vedno zdravo ter prijazno do človekovega organizma, zato se uporabljajo le najboljši in okolju ter človeku neškodljivi materiali za lepljenje.
Nenazadnje lepila shlapevajo v ozračje in jih vdihavamo, zato tudi zaradi končnih uporabnikov, ki uporabljajo embalažo, katero proizvaja podjetje Jamnik d.o.o., uporablja zgolj najboljše, razgradljive in življenju prijazne materiale.
