Valovit karton je vsestransko uporaben in se najpogosteje uporablja za izdelovanje raznovrstne embalaže za izdelke. Beseda embalaža ima svoj izvor v Franciji. Tam embalaži po francosko rečejo l´emballage, od tod pa se je beseda v raznih oblikah prenesla po svetu in pri nas končala kot strokoven izraz embalaža.
Valovit karton pa je nastal kasneje, kot beseda embalaža in sicer povsem naključno. Izumil ga je Brooklynski tiskar Robert Gair okoli leta 1890 med tem, ko je prepogibal papirnate vrečke in jih pri tem ponesreči zarezal. Navdušen je ugotovil, da je na ta način dobil močnejšo osnovo za embalažo, kot je papirnata vrečka.
Začel je z raznimi preizkusi, z lepljenjem različnih plasti papirjev in novimi inovativnimi idejami. Enkrat je prišel tudi do ideje, da je papir je mečkal in ga zlepil z obeh strani, kar je dejansko bil prvi začetek razvoja valovitega kartona. Valovit karton je bil tako izumljen ter se je hitro razširil po vsej celini.
Skozi vsa ta leta pa se je tudi tehnologija izdelave valovitega kartona drastično spremenila ter napredovala do danes, ko se ga izdeluje z modernimi, avtomatskimi stroji, skupaj z oblikovanjem embalaže in izdelavo le-te preko računalniške tehnologije.
Embalaža iz valovitega kartona
Beseda embalaža dejansko pomeni nosilec za nekaj, kar bi radi prenesli drugam nepoškodovano in v prvotni obliki. Gre za obliko ovoja, v katerega zavijemo tisto, kar bi radi odnesli drugam, zato obstaja tudi povsem slovenski izraz ovojnina, ki pa ga je izrinil strokovni izraz embalaža. Embalaža je neke vrste nosilec in hkrati zaščita za predmete, izdelke, ki morajo priti iz enega kraja do drugega v prvotni obliki nepoškodovani, čisti in skriti pred sončnimi žarki.
Valovit karton lahko predstavlja vrsto embalaže, ki je namenjena prvenstveno zaščiti vsebine, ki jo embalaža nudi vsebini, ki jo nosi, v drugi vrsti pa je še namenjena estetskemu videzu. Embalaža zaščiti izdelek pred poškodbami, pred zunanjimi vplivi, praskami, prahom, vodo, vlago in sončnimi žarki. Če je embalaža potiskana pa nudi še informacije o vsebini, o izdelku. Na njej so lahko navodila za uporabo ali pa reklama za izdelek, zaradi česar je embalaža zelo pomemben element za trženje. Valovit karton pa je namenoma narejen tako, da ima zunaj ravne sloje, ki so primerni za tiskanje in s tem olepšanje embalaže ter sporočanju informacij kupcu.
Preden se izdela embalaža iz valovitega kartona, je potrebno zbrati od naročnika nekaj ključnih informacij. Vedeti moramo, kako velika bo embalaža oziroma, kaj je izdelek, ki se bo embaliral. Pomembna je tudi teža izdelka. Naročnik poda osnovne zahteve glede oblikovanja in tiskanja, kako si je zamislil, da bo embalaža izgledala. Če tega ne ve, lahko odločitve o tem prepusti strokovnjakom za oblikovanje in embalažo. Ko so vsa vprašanja odgovorjena, se začne z načrtovanjem embalaže, izvede se prototip in ko ga naročnik potrdi, se lahko prične s proizvodnjo embalaže in pakiranjem izdelka.
Kakšne so lastnosti valovitega kartona?
Valovit karton je zgrajen iz več slojev papirja. Vedno pa je med dvema ravnima slojema en valovit sloj papirja, zato se tudi imenuje valovit karton. Ravna sloja in valoviti sloj med njima so običajno povezani med seboj z naravnim lepilom. Lepilo sestavljata voda in škrob, zaradi česar je valovit karton ekološki, razgradljiv in okolju prijazen material. Hkrati pa je praviloma narejen iz recikliranih materialov ali celuloze.
Valovit karton zaradi več slojev in valovitega papirja vmes dosega precejšno debelino. Na ta način postane tog, trden in čvrst, hkrati pa je lahek, saj je med valovi dosti zraka. Valovit karton je lahko tako trden, da iz njega izdelujejo celo klopi, stole in ležalnike, ki jih lahko kot harmoniko sestavite v klop ali stol in spet zložite ter odnesete s seboj. Valovit karton tako predstavlja res naraven in uporaben material za zanimive inovacije.
Glavni namen valovitega sloja papirja, ki je vmes med ravnima papirjema v valovitem kartonu je v tem, da ohranja nespremenjeno razdaljo med njima. Kako trdna je struktura valovitega kartona pa je odvisno od mehanske odpornosti ravnega sloja ter od vrste in sestave vmesnih valov.
